-
1 knock
[nok] 1. verb1) (to make a sharp noise by hitting or tapping, especially on a door etc to attract attention: Just then, someone knocked at the door.) potrkati2) (to cause to move, especially to fall, by hitting (often accidentally): She knocked a vase on to the floor while she was dusting.) suniti, zbiti3) (to put into a certain state or position by hitting: He knocked the other man senseless.) udariti4) ((often with against, on) to strike against or bump into: She knocked against the table and spilt his cup of coffee; I knocked my head on the car door.) zadeti (se) ob2. noun1) (an act of knocking or striking: She gave two knocks on the door; He had a nasty bruise from a knock he had received playing football.) udarec2) (the sound made by a knock, especially on a door etc: Suddenly they heard a loud knock.) trkanje•- knocker- knock-kneed
- knock about/around
- knock back
- knock down
- knock off
- knock out
- knock over
- knock up
- get knocked up* * *I [nɔk]nounudarec, sunek; trkanje; ropotanje motorjaAmerican slang neugodna kritika; slang to take the knock — pretrpeti hudo denarno izguboII [nɔk]1.transitive verbudariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po); colloquially osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti; American slang ostro kritizirati, zmesti;2.intransitive verbtolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v); ropotati (motor); American colloquially godrnjatito knock the bottom out of — dokazati neresničnost, izpodbiti kajto knock on the head — ubiti, udariti do nezavesti; figuratively zadati udarec, onemogočiti kajto knock one's head against (a brick wall) — udariti z glavo ob zid; figuratively riniti z glavo skozi zidto knock all of a heap — presenetiti, osupnitito knock into a cocked hat — uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)to knock home — dobro zabiti; figuratively vtepsti komu kaj v glavoto knock s.o. into the middle of next week — udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnatislang what knocks me — kar mi ne gre v glavo -
2 school
I 1. [sku:l] noun1) (a place for teaching especially children: She goes to the school; He's not at university - he's still at school; (American) He's still in school.) šola2) (the pupils of a school: The behaviour of this school in public is sometimes not very good.) šola3) (a series of meetings or a place for instruction etc: She runs a sewing school; a driving school.) tečaj4) (a department of a university or college dealing with a particular subject: the School of Mathematics.) oddelek5) ((American) a university or college.) fakulteta6) (a group of people with the same ideas etc: There are two schools of thought about the treatment of this disease.) šola2. verb(to train through practice: We must school ourselves to be patient.) (iz)uriti (se), navaditi (se)- schoolboy
- schoolgirl
- schoolchild
- school-day
- schooldays
- schoolfellow
- school-leaver
- schoolmaster
- schoolmate
- school-teacher II [sku:l] noun(a group of certain kinds of fish, whales or other water animals swimming about: a school of porpoises.) jata* * *I [sku:l]1.nounšola (tudi figuratively), pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi; plural univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.); slang tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igriboard school — javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbora boy just from school — deček, ki je pravkar končal šolanjeboys' school, girls' school — deška, dekliška šolacontinuation school — nadaljevalna šola, šola za odrasleelementary school, primary school — osnovna šolafree school — šola, v kateri se ne plača šolninagrammar school — klasična gimnazija, srednja šolapublic school — zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzoa severe school — stroga, trda šolato go to school — iti, hoditi v šolo; šolati seto go to school to s.o. — iti v šolo h komuto leave school — zapustiti šolo, končati šolanjeto tell tales out of school figuratively izblekniti, izdati tajnost;2.adjectivešolski; history sholastičenII [sku:l]transitive verbposlati, dati v šolo; šolati; poučevati, vaditi, uriti, vežbati, naučiti, priučiti; figuratively (po)učiti, dajati nauke; dresirati; vzgajati, vzgojiti; (po)karati, brzdati, obvladati, disciplinirati, navaditi na disciplino, na redto be well schooled in — biti dobro šolan v, izučen v (za)to school o.s. — krotiti se, obvlad(ov)ati seto school o.s. to s.th. (to patience) — navaditi se na kaj (na potrpljenje)III [sku:l]1.nountruma (vlak) rib (kitov);2.intransitive verbplavati, iti v trumah, v vlakih (o ribah) -
3 blood
1) (the red fluid pumped through the body by the heart: Blood poured from the wound in his side.) kri2) (descent or ancestors: He is of royal blood.) rod•- bloody
- bloodcurdling
- blood donor
- blood group/type
- blood-poisoning
- blood pressure
- bloodshed
- bloodshot
- bloodstained
- bloodstream
- blood test
- bloodthirsty
- bloodthirstiness
- blood transfusion
- blood-vessel
- in cold blood* * *I [blʌd]nounkri; figuratively prelivanje krvi, pokol, umor; sorodstvo, rasa, rod; izvor; pogum, strast; rastlinski sok; gizdalinblood donor — krvodajalec, -lkablood bespotted — okrvavljen, krvavcold blood — hladnokrvnost; premišljenostbad ( —ali ill) blood — sovraštvo, prepiryou cannot make blood out of a stone — kjer nič ni, še vojska ne vzameto have s.o.'s blood on one's head — imeti koga na vestiblood shed — prelivanje krvi, pokolnautical slang Nelson's blood — rumcolloquially young blood — vročekrvnežII [blʌd]transitive verbkri jemati, kri puščati; okrvaviti, s krvjo umazati; (psa) dresirati; figuratively navaditi
См. также в других словарях:
naváditi — im dov. (á ȃ) 1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naučíti — ím dov., naúčil (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti koga brati, pisati, šofirati; naučiti učence dobro recitirati; učitelj jih je veliko naučil / skušal ga je naučiti misliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disciplinírati — am dov. in nedov. (ȋ) navaditi koga na disciplino, na red: tega človeka bi morali disciplinirati; disciplinirati samega sebe; disciplinirati učence; počasi sem se discipliniral / disciplinirati svoja nagnjenja discipliníran a o deležnik od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preíti — ídem stil. préjdem dov., preídite stil. préjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, ẹ) 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priváditi — im dov. (á ȃ) navaditi: privaditi otroka na red / privaditi žival na novo ime priváditi se 1. priti v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: privadil se je nerodne opore; privaditi se delu v rudniku / oči so se privadile delu v temnici // priti v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rédnost — i ž (ẹ) lastnost, značilnost rednega: sneg ovira rednost prometa / rednost plačevanja davkov / rednost dostave pošte je vzorna / občudovati prijateljevo rednost / navaditi otroka na rednost red … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdisciplinírati — am dov. (ȋ) navaditi koga na disciplino, na red: zdisciplinirati učence, vojake … Slovar slovenskega knjižnega jezika